Nemir in stres povzroči takoj prva misel, ko odpremo oči in avtomatično potisne vstran notranji mir. Misli o tem, kaj je treba storiti, koliko časa imamo in kako bomo opravili obveznosti, sprožijo prvi val napetosti. Prav čas in prepričanja o njegovem pomanjkanju so eden glavnih dražljajev, ki ustvarjajo nemir – pa naj bo to občutek, da ga zmanjkuje za rešitev ali za lahkotno izpeljavo dneva.
Telo, ki deluje nemirno, ponavlja ta vzorec skozi ves dan – in z njim gre tudi spat.
Živimo v času, ko je nemir postal nova normalnost.
A to ni naša prava naravna “normala”.
Kot ambasador notranjega miru vsakodnevno vidim, kako zunanje okoliščine ljudem ukradejo ravnovesje. Obvestila na telefonu, natrpan urnik, stalni pritiski … vse to podzavestno gradi nemir, ki ga večina sploh več ne zazna.
Zato sem ustvarila vprašalnik za stres in nemir. Da lažje odkrijete, kje se skriva vaš nemir, kako ga telo kaže in na katerih področjih življenja vas najbolj obremenjuje.
In vedno lahko zamenjamo stres in nemir za notranji mir. Tu najdete enostavne načine.
Poglavja
Zakaj se odločamo za stres in nemir in ne notranji mir
Nemir je energija s svojo frekvenco. Sprožajo ga notranji dražljaji, kot so negativne misli in omejujoča prepričanja, ter zunanji stresorji, ki jih pogosto niti ne zaznamo. Ti impulzi so velikokrat podzavestni, delujejo kot stara navada, zapisana globoko v nas – kot del kolektivne podzavesti, ki nas je naučila, da je življenje pod stresom nekaj povsem običajnega.
A resnica je drugačna. Nemir v telesu je živa energija, ki vpliva na naše počutje, odzive, spanec in kakovost življenja na sploh.
Veliko je napisanega o stresu in nemiru, jaz pa želim v tem zapisu osvetliti prav tiste zunanje dražljaje – tiste skrite stresorje in podzavestne impulze, ki ohranjajo energijo nemira živo, čeprav jih sami sploh ne opazimo.
Čas je, da ozavestimo skrite dražljaje in impulze ter
ponovno izberemo notranji mir
Kaj nam povzroča stres in nemir
Nemir nikoli ne nastane sam od sebe.
Najpogosteje ga sprožijo zunanji dražljaji – obvestila na telefonu, stalni pritiski urnikov, pričakovanja drugih, hrup in poplava informacij. Vse to so stresorji, ki v našem živčnem sistemu prižgejo droben alarm.
A obstajajo tudi notranji impulzi: misli, ki se vrtijo v krogu, prepričanja, da nismo dovolj dobri ali da moramo vedno hiteti. Te impulze pogosto nosimo v sebi že dolgo – včasih so podedovani iz kolektivne podzavesti.
Ko se dražljaji in impulzi ponavljajo dan za dnem, jih sprejmemo kot “normalne”. In prav tu je težava – ker normaliziramo stanje, ki nas v resnici izčrpava.
Kdo je največji poznavalec vašega stresa in nemira
Mi sami. Vsak od nas najbolje ve, kako se počuti, na kakšen način živi nemir. Različni smo si in vsak ima svojo življenjsko zgodbo, ki je prinesla in še vedno prinaša unikatne dogodke in situacije, ki lahko sprožajo nov nemir.
Zato je dobro začeti spoznavati, kaj je ravno pri vas, kot posamezniku stresor. Ker pogosto se pojavi, da je npr. neka oseba vam stresor, meni pa ne. Enako velja za dogodke, prostore in situacije v življenju.
Naše življenjske poti so različne in tudi močni nismo vsi. Vsak nima enako močne notranje energije in zato se na nekaterih področjih bolje znajdemo, na drugih smo pa čisto v stresu.
Začnite se spoznavati, graditi ljubezen do sebe in začnite verjeti sebi bolj, kot komurkoli drugemu. Ne polagajte svojih občutkov in življenja v roke drugim.
Kateri so skriti zunanji dražljaji
Veliko jih je. Zunanja okolica ustvarja glasen hrup zaradi katerega ne slišimo lastnih notranjih ljubečih misli. Glasnost je tako visoka, da je zelo moteča za telo, um in duha pa vendar, smo se navadili na tako visok ”prag hrupne bolečine”.
Ravno zato si zelo želimo biti v miru, npr. v naravi, ob vodi, v tišini, na dopustu, doma itd. Tam, kjer čutite notranji mir, je povsem druga energija. Tam ste druga oseba in ravno s to verzijo, bi vas rada povezala.
Največ nemira v resnici ne ustvarijo izredne okoliščine, temveč vsakodnevni zunanji dražljaji, ki se neopazno nalagajo in v podzavesti stalno držijo človeka “na preži”.
Zunanji dejavniki, ki podzavestno vzdržujejo nemir
- Stalni tok informacij – telefoni, obvestila, novice. Ljudje mislijo, da so samo “obveščeni”, a telo v resnici živi v nenehni pripravljenosti.
- Hrup in umetni zvoki – promet, televizija v ozadju, glasna glasba v trgovinah … živčni sistem tega ne obravnava kot “nevtralno”, ampak kot stalno obremenitev.
- Svetloba in umetni ritmi – ekran modre svetlobe zvečer, močne luči, nočno delo … vse to moti notranjo biološko uro in povzroča podton nemira.
- Družbeni pritiski – socialna omrežja, primerjanje z drugimi, občutek, da moraš “biti prisoten”, ker sicer izpadeš. Navzven deluje kot zabava, podzavestno pa kot stalna tekma.
- Pretirano planiranje in urniki – ko so dnevi prenatrpani, tudi če oseba “vse zmore”, podzavest ves čas drži občutek, da “nekaj lovim”.
- Negotovost v okolju – gospodarske, politične ali zdravstvene napovedi, ki jih ljudje ne morejo neposredno nadzorovati, a so stalno prisotne v medijih.
- Neprekinjena povezljivost – občutek, da moraš biti vedno dosegljiv. To subtilno briše mejo med “delo” in “počitek”.
- Mikro-napetosti v odnosih – majhne opazke, energija nezadovoljstva v družini ali na delovnem mestu. Ne zgleda kot velik problem, a telo si zapomni ton, pogled, občutek.
Kako nemir čutim v telesu
Telo je prvo, ki pove, da nekaj ni v ravnovesju.
Nemir se lahko kaže kot:
- napetost v ramenih in vratu,
- stiskanje v trebuhu,
- stiskanje pesti, zob, ustnic
- nemirno telo (nemirne noge, tresenje znotraj telesa)
- hitrejši srčni utrip,
- nemiren spanec,
- drobna tesnoba brez jasnega razloga.
To so telesni signali, da stresorji in impulzi prevzemajo vajeti. Telo nam daje jasno sporočilo: potrebujem mir. A ker smo navajeni delovati v stalni napetosti, teh signalov pogosto niti ne slišimo več.
(Ne)skriti notranji odzivi
1. Telesni odzivi
- Pospešeno bitje srca in plitvo dihanje
- Napetost v ramenih, vratu in čeljusti
- Nemir v trebuhu (občutek “vozla”)
- Motnje spanja (težave z uspavanjem ali prebujanjem)
- Povečana utrujenost, a hkrati nezmožnost sprostitve
2. Čustveni odzivi
- Razdražljivost, nestrpnost do sebe in drugih
- Občutek, da “nekaj ni v redu”, tudi brez jasnega razloga
- Tesnobni podton, ki ne izgine
- Občutek praznine ali nezadovoljstva, tudi ko navzven “vse štima”
3. Miselni odzivi12
- Pretirano premlevanje in analiziranje (t. i. “overthinking”)
- Težava z osredotočenostjo – misli skačejo iz ene teme na drugo
- Občutek, da nikoli ni dovolj časa
- Notranji kritični glas, ki stalno ocenjuje ali dvomi
4. Energetski odzivi (subtilna raven)
Občutek, da si “ves čas na preži”
- Občutek, da si “ves čas na preži”
- Izguba notranjega stika s sabo (težko začutiš, kaj v resnici potrebuješ)
- Občutek, da se “porabljaš navzven”, a ne polniš navznoter
- Težava z občutkom varnosti in notranje sidranosti
Kje v življenju se pokaže največ nemira?
Če smo čisto iskreni, povsod. Edino razliko katero jaz opazim je ta, da se nekaterih nemirnih trenutkov zavedamo bolje, kot drugih. Stres in nemir sta tista ”falota”, ki sta toliko v ospredju, da povsem pozabimo na notranji mir.
Ker smo že ”zasedeni” z življenjem v nemiru, ne vidimo možnosti življenja z notranjim mirom.
Nemir ni omejen samo na telo. Razlije se na vsa področja življenja:
- v odnosih → manj poslušamo, hitreje reagiramo, pogosteje se branimo ali zapremo,
- pri delu → težje se zberemo, ustvarjalnost pade, hitreje pregorimo,
- v spanju → se vrtimo, ponoči premlevamo, ne najdemo počitka,
- pri odločitvah → odločamo se iz strahu, ne iz zaupanja vase.
Skriti dražljaji in impulzi ne ostanejo v nas – oblikujejo način, kako živimo in kako stopamo v stik s sabo in drugimi.
Kako se začnem umirjati
Pogosto potrebujemo doživeti šok ali pa nas nemir popelje v tako globoke ”luknje”, zaradi katerih se odločimo, da imamo dovolj. Naslednji korak je priznati nemir na glas in se potem odločiti najprej omejiti ga.
Torej, ozaveščanje nam odpre nove možnosti za prepoznavo impulzov in njihovo omejitev. Nemir se lahko umiri šele, ko prepoznamo, kaj ga sproža. Zato sem ustvarila vprašalnik za stres in nemir – da lahko odkrijete, kateri dražljaji in impulzi vas najbolj vznemirjajo in kje izgubljate notranjo moč.
Kako se začnem umirjati — praktični predlogi
Izberi prvi korak. Kratko, preprosto in podprto z izkušnjami.
Vprašalnik za stres in nemir
Ko razumete svoje sprožilce, lahko začnete:
- postavljati meje in reči “ne”,
- zavestno dihati in sprostiti telo,
- zmanjšati vpliv zunanjih stresorjev,
- in postopoma graditi svoj notranji mir.
To je praksa. Ni nujno lahka, a je dosegljiva. Vsak dražljaj, ki ga ozavestimo, izgubi svojo moč. Vsak impulz, ki ga prepoznamo, se lahko spremeni v prostor za mir
Odkrita vprašanja: stres, nemir in notranji mir
NE!!! To ni vaša naravna pot. Nemir in kolektivni stres sta nekaj, kar smo se naučili in sprejeli kot »normala«. A v resnici je naša pravica ob rojstvu živeti radostno, svobodno in v notranjem miru. Ko začnete ozaveščati skrite dražljaje in stresorje, se lahko odločite, da jih ne boste več hranili. Takrat izberete sebe.
To začutite v telesu in mislih: napetost v ramenih, hitrejši srčni utrip, nemiren spanec ali občutek, da si ves čas “na preži”. Pogosto to postane tako vsakdanje, da ga imaš za normalno stanje.
To so obvestila na telefonu, hrup okolice, časovni pritiski, gneča, mediji in pričakovanja drugih. Ker delujejo podzavestno, jih večinoma sploh ne opaziš – a vaše telo jih občuti ves čas.
Ker je ogledalo trenutnega stanja. Pokaže, kako močno vas skriti dražljaji obremenjujejo in ali je čas, da zavestno izberete več notranjega miru. Rezultat ni diagnoza, je pa prvi korak k spremembi.
Da. Namenjen je posamezniku, da ozavesti, kje se nahaja zdaj in kako lahko začne graditi notranji mir brez dodatnih stroškov ali obveznosti.
Začni preprosto: z zavestnim dihanjem, krajšimi odmori, sprehodom v naravi ali vajami, ki jih delim na blogu in YouTubu. Če želiš več podpore, se lahko pridružiš tudi hubu Notranji mir zate.
Zmenjaj stres in nemir za notranji mir – video
Prvi korak k notranjemu miru je stik s sabo.
Ta video je namenjen temu, da začutite, kako hitro lahko umirite telo, um in čustva.
Ni treba veliko – dovolj je nekaj minut, da preusmerite pozornost vase in sprostite prvi sloj napetosti.