Za notranji mir bodi skeptičen, a odprt

V tem članku Za notranji mir bodi skeptičen, a odprt, te ne bom prepričevala, da moraš v karkoli verjeti. Pravzaprav te vabim k nečemu povsem drugemu. Ostani skeptičen. Sprašuj. Dvomi. Raziskuj. Hkrati pa ostani dovolj odprt, da opaziš, kaj se dogaja v tebi.

Če in ko vztrajaš, te energija motivacije podpre. Dobiš nov zagon, tvoje telo napolni nova energija, ki je pripravljena na nova spoznanja novega tebe. Vse to pa vodi k boljši samozavesti in k boljšemu počutju. Meni osebno pa je bilo najboljše, ko sem se na tak način rešila strahu.

Velika verjetnost je, da boš ugotovil, da veliko stvari, ki jih danes zavračaš, v resnici že dolgo živiš.

Kaj se zgodi, ko te neka beseda zmoti

Besede, kot so Duša, notranji glas, intuicija, notranji mir, energija ali duhovnost, v vsakem človeku sprožijo nekaj drugega. Nekdo ob njih začuti bližino, drugi odpor, tretji zamahne z roko in si misli, da so to samo besede.

In morda ima prav.

V resnici so to res samo besede.

Težo, pomen in zgodbo jim damo ljudje. Na podlagi svojih izkušenj, prepričanj, okolja, v katerem smo odraščali, in vsega, kar smo skozi življenje poslušali.

Zato se mi zdi zanimivo opazovati sebe. Ne toliko besede same, ampak svoj odziv nanje.

Ko nekaj prebereš ali poslušaš, se vprašaj:

• Kaj se dogaja v meni?
• Katere misli so se pojavile?
• Kakšen občutek sem dobil?
• Od kdaj me moti?
• Kdo ali kaj me je razjezilo?
• Od kod v meni tak odpor?

Potem pa si zastavi še nekaj vprašanj:

• V kaj sem se prepričal glede življenja, sebe ali teh tem?
• Ali verjamem v to, v kar sem prepričan?
• Kaj se v meni upira?
• Kdo se v meni upira?
• Sem to prepričanje ustvaril sam ali sem ga prevzel od družine, prijateljev, šole, družbe ali okolice?

Ni nujno, da se z nečim strinjaš. Ni nujno, da karkoli sprejmeš. Zanimivo pa je raziskati, zakaj se ob določeni stvari odzoveš tako, kot se.

Kaj pa, če to že živiš vsak dan

Kar želim povedati, je precej preprosto.

Veliko tega, o čemer govorimo pod različnimi imeni, že živimo vsak dan. Samo da uporabljamo drugačne besede.

Vsak človek ve, kako je, ko se nekje ne počuti dobro. Vsak človek je že imel občutek, da nekaj ni zanj. Vsak človek je že sprejel odločitev, ki se je zdela pravilna, čeprav je ni znal povsem razložiti. Vsak človek je že imel občutek, da bi moral nekaj narediti drugače, pa tega ni poslušal.

To ni nič nenavadnega. To je življenje.

Morda je zanimivo ravno to, da veliko teh stvari sprejemamo kot nekaj običajnega, dokler jih ne poimenujemo drugače. Ko pa se pojavijo besede, kot so notranji glas, intuicija ali Duša, postanejo za nekatere nenadoma nekaj tujega.

Ne zato, ker tega ne bi poznali. Ampak zato, ker tega še niso vajeni gledati iz te perspektive.

To se dogaja tudi tebi

Po mojem mnenju se ni treba ločevati, ker to nikoli ni bilo zares ločeno. To bistvo že živimo.Vsak dan.

Živimo ga v odnosih. V odločitvah. V občutkih. V trenutkih miru in nemira. V stvareh, ki nas veselijo, in v tistih, ki nas obremenjujejo.

Samo navadili smo se, da nekaterim stvarem rečemo normalne, druge pa hitro označimo kot nenavadne, nemogoče ali celo izmišljene.

Včasih se mi zdi, da določene stvari zavrnemo predvsem zato, ker jih še nismo vajeni gledati iz drugega zornega kota.

Ne zato, ker jih ne bi poznali in tudi ne zato, ker jih ne bi živeli. Ampak zato, ker smo jih vedno poimenovali drugače.

Zakaj drugim zaupamo bolj kot sebi

Zanimivo je tudi nekaj drugega.

Povsem običajno se nam zdi, da nekoga vprašamo, ali mu je všeč šola, ki jo je izbral. Ali se dobro počuti v službi. Ali mu ustreza okolje, v katerem živi. Ali je zadovoljen s svojim življenjem.

Razumemo, da človek potrebuje občutek ugodja, smisla in dobrega počutja. Ko pa gre za nas same, pogosto naredimo nekaj povsem drugega.

Svoje občutke odrinemo na stran, kot da niso pomembni in kot da moramo najprej preveriti pri vseh drugih, preden lahko poslušamo sebe.

In potem čakamo, da nam občutek vrednosti, zadovoljstva ali notranjega miru ustvarja nekdo drug.

Ko pa začnemo raziskovati sebe, počasi ugotovimo, da veliko odgovorov že nosimo v sebi. Ne vseh. Tudi ne popolnih. Ampak dovolj, da naredimo naslednji korak.

Ne verjemi meni -preveri pri sebi

Ne pričakujem, da boš verjel temu, kar pišem. Pravzaprav mislim, da ni potrebno. Veliko bolj zanimivo je, da začneš opazovati svoje življenje.

Morda boš ugotovil, da veliko stvari, ki si jih imel za nekaj oddaljenega, že dolgo uporabljaš v svojem življenju. Samo nikoli nisi gledal nanje iz tega zornega kota.

Zato te ne vabim, da verjameš. Vabim te, da raziskuješ. V redu je, da si skeptičen, a pri tem bodi vedno ISKREN do sebe. In hkrati dovolj odprt, da opaziš, kaj se v resnici dogaja v tebi.

Želiš raziskovati sebe še nekoliko globlje

Če te ob branju tega članka spremlja občutek radovednosti in želiš raziskati sebe še nekoliko globlje, sem zate napisala knjigo Preprosto o tebi, kot Duši.

To ni knjiga, ki bi ti govorila, kaj moraš verjeti. Prav tako ni namenjena temu, da bi te prepričevala v določene poglede. Napisana je kot povabilo k raziskovanju sebe, svojih občutkov, vprašanj in notranjega sveta.

Morda ti bo pomagala bolje razumeti svoje odzive. Morda boš skozi njene strani začutil nekaj, kar si že dolgo nosil v sebi. Morda pa bo preprosto odprla prostor za vprašanja, ki si si jih želel postaviti že dlje časa.

Namenjena je vsem, ki želijo:

• bolje razumeti sebe,
• vzpostaviti globlji stik s sabo,
• raziskovati svoj notranji glas,
• bolje začutiti svojo Dušo,
• ter skozi vsakdanje življenje odkrivati več notranjega miru.

Hitri odgovor: Kaj pomeni biti skeptičen, a odprt

Motivacija za notranji mir, čeprav si skeptičen

---

• Za notranji mir bodi skeptičen, a odprt
• Notranji mir v službi po praznikih
• Notranji glas: zakaj mu ne zaupaš in kako ga poslušati
• Kako živeti obilje – 86.400 sekund na dan zase
• Kako se pomiriti – dihanje, kot pot nazaj k sebi