Zakaj ne znam počivati – Ko me notranji mir obišče

Zakaj ne znam počivati? Kako to, da mi je tako pomembna tema kot je počivanje tujka?

Če se ozreš nazaj lahko opaziš, da imaš shranjene spomine počitka, ki so legitimne narave. Trenutki, ko je kolektivno in družbeno sprejemljivo čutiti notranji mir so:

• dopusti
• prazniki
• prosti dnevi
• podaljšan vikend
• počitek po končani izmeni
• bolniška (pogojno)

Zakaj ne znam počivati

Zakaj imam občutek nevrednosti, ko samo počivam? Kaj se skriva za prepričanjem, da potrebujem legalen razlog za počitek?

Le kaj bi se zgodilo, če bi svojo dnevno rutino spremenila samo za eno dopoldne-popoldne ali morda za cel dan? Kaj bi lahko priplavalo na površje? Kateri občutku? Morda vezanost na udobje dnevne rutine?

Rutine, dnevni rituali in običaji me oblikujejo in mi pomenijo veliko. Ohranjajo me v notranjem miru. Ko izvajam del rutine imam občutek, da vem kam gem, ker v nasprotnem tavam.

Dnevna rutina me ohranja živo in v tem stanju, ki je trenutno edina oblika bivanja, ki jo poznam.

V kaj naj posumim – v katere razloge

Podvomi v vse kar do sedaj veš. Posumi v vse karkoli so te do tega trenutka drugi učili, te prepričevali. Zagotovo veliko stvari, ki so potovale skozi tvoj sluhovod, se niso lepo zasidrale v srce in Dušo. Nekatere so celo vznemirile ga, poteptale, zadušile.

Dvom je legitimen, ker odpira nove možnosti razmišljanja.

Kako vedeti, v kaj posumiti

Preprosto. Tisto, kar ni v skladu s teboj, boš spoznala skozi slabe občutke kot so nemir, strah, streh, dvom, jezo, bes, ljubosumnost itd.

V ozadju um dela kot hrček na kolesu, ki melje in melje vedno eno in isto.

Tam, kjer nisi srečna in zadovoljna, tam začni sumiti. Začni se spraševati; zakaj se mi to dogaja, v kaj verjamem, od kod mi tako razmišljanje?

Nezavedni vzorci in telesni odziv, ko mir postane nemir

Drugič, ko začutiš katerega od teh občutkov – nemir, jezo, strah, ali občutek praznine – posumi v naučeno.
Morda ne v to, kar se dogaja zdaj, ampak v tisto, kar si bila naučena misliti, da je prav.

Tvoje telo ne laže.
Ko mir postane nemir, se v njem razkrijejo nezavedni vzorci, ki te kličejo, da jih končno slišiš.

Zakaj ne znam počivati – in kaj mi s tem sporoča telo

Nezavedni vzorci, ki ustvarjajo nemir

VZOREC	ENERGETSKI / TELESNI ODZIV	SPOROČILO TELESA
Vrednost povezujem z delovanjem. Če ne delam, nisem koristen.	Napetost v ramenskem obroču in prsih, kratek dih.	Telo si želi priznanje tudi, ko samo biva – ne le, ko deluje.
Mir enačim s pasivnostjo. Tišina sproži nelagodje.	Težke noge, mravljinčenje v dlaneh.	Mir je gibanje – le da prihaja od znotraj.
Strah pred praznino. Ko se umirim, se pojavijo misli, ki jih raje odrivam.	Napet trebuh, cmok v grlu.	Praznina ni nevarna – v njej se duša končno sliši.
Notranji nadzornik ne zna popustiti. “Moram, bi moral, ne smem si privoščiti.”	Stisnjena čeljust, pritisk v glavi.	Um se želi zaščititi, telo pa potrebuje milino.
Stalna potreba po dokazovanju. Počitek pomeni, da bom zaostal.	Nemir v prsih, hitro bitje srca.	Srce te ne meri po rezultatih, ampak po občutenju.
Občutek, da mir ni zaslužen. Počivam lahko šele, ko naredim dovolj.	Težka ramena, napet spodnji del hrbta.	Počitek je pravica, ne nagrada.
Mir kot izguba kontrole. Če se prepustim, bom izgubil nadzor.	Zadrževanje diha, nemir v želodcu.	Prepustitev ni izguba – je stik z življenjem.
Zunanja potrditev kot vir vrednosti. Dokler drugi ne potrdijo, ne počivam.	Zaprtost v prsih, praznina kljub uspehu.	Tvoje telo te kliče k notranji potrditvi.
Družinski vzorec stalne aktivnosti. Počitek pomeni lenobo.	Tesnoba v trebuhu, utrujenost kljub gibanju.	Lahko nadaljuješ drugače – tvoje telo ni dolžno ponavljati starega.
Nezaupanje v življenje. Če se ustavim, me bo nekaj doseglo.	Trzljaji, notranja vibracija.	Življenje te ne preganja – želi te voditi, ko si prisoten.

Počitek ni nasprotje delovanja, ampak njegov dih. Ko se ustaviš, se življenje ne ustavi – le končno te lahko dohiti.

Ko notranji mir postane nelagoden

Pa vendar, znotraj sebe čutim, da je čas za premik, za spremembo, za sprejem umirjenosti. Želim si bivanja v občutku notranjega miru in ne v krivdi, ko to počnem.

Ta glas znotraj mene je čedalje bolj glasen. Včasih se mi dozdeva, da kar konkretno zaropota, ko želi spremembo. A jaz vedno ali pa pogosto ostajam kar na istem, zatohlem mestu.

Razmišljam, kaj bi se zgodilo, če bi rutino premaknila z neko dejavnostjo, ki jo počnem iz srca? Že misel mi vzbuja nelagodje, ker se takoj pojavijo vprašanja in negativne misli:

• kako naj to naredim
• zakaj ravno sedaj
• zmanjkalo mi bo časa za …
• sedaj ni pravi čas
• ko naredim …, si vzamem čas zase
• ko zrastejo otroci
• ko postorim to ali ono
• naslednji dan, teden
• drugič

Ob tem spoznam, kako sem se navadila biti v krču in nelagodju, ker je to sedaj sprejet način življenja, na nek način družbeni standard. Povsem normalno je biti v stresu, odtujen od sebe in ne početi stvari iz srca.

Samorefleksija: Ko mir zamenjam za pasivnost

Samorefleksija za notranji mir: Dovolim si biti jaz

Notranji mir brez občutka krivde

Wow, občutek dovoljenja je edinstven, neverjeten, pomirjujoč in varen. Um razmišlja o krivdi, Duša pa pleše.

Končno sem dočakala najin ples radosti. Prišel je trenutek, ko se ne sprašujem, zakaj ne znam počivati, ker sem sedaj spoznala razloge, jih sprejela kot del preteklega razmišljanja.

Si se kdaj vprašala: ”Zakaj mi je v redu, ko nekdo drug odloča o moje času in ga razporeja?”

Zakaj počivam samo ob kolektivno in družbeno sprejetih dnevih?

Spodbuda Duše za notranji mir

Spodbuda za notranji mir

Odpri se vsem dogodkom.

Odpri srce na široko ljubezni, ki je pred teboj in samo čaka, da izrečeš to dobrodošlico.

Bodi v miru, bodi v sebi, pri sebi.

Bodi povezana s seboj.

Zmeden um vodi v stranska pota, v tisto, kar bi lahko NE izbrala.

Bodi, postani, domača sama sebi.

Zaupaj svojemu notranjemu miru, zaupaj glasu srca in ne razuma.

Razum je povezan z umom, ki je trenutno poln stvari, ki niso nujno dobre zate. Bivaj, bodi, obstani. Ostani v trenutku visoke vibracije. Tvoje srce je veliko energijsko polje, v katerem je čistopis neštetih srčnih trenutkov. Ko enkrat veš, kdo si, tega ne moreš nikoli več zanikati. V trenutku se v tebi sprožijo stičišča visoke vibracije, ki so tu zato, da zveš, da SI TO TI, da TO SI TI. Nič manj in nič več – ker ni potrebe.

Spoznanje sebe skozi ta očala te poveže s teboj in s tvojo energijsko verzijo.

Takrat si dovoliš biti TI. V tistem momentu se ustaviš v trenutku večnosti, ki je tu in zdaj. Oblije te brezpogojna ljubezen, občutek hvaležnosti in enosti. To je trenutek, ko spoznaš, da smo vsi eno – ustvarjeni iz enega vira, zato smo vsi eno. Enost, zaupanje, varnost, živa vera – to je tisto ˝nekaj˝. Tu je, ob tebi, ponuja ti roko. Začuti. Spoznaj.